Če bi me sedaj vprašali, kjer sem to izvedela, bi vam lahko samo povedala, da sem dobila za rojstni dan en pregled, kjer so mi preko krvne slike povedali, da potrebujem omega 3 in to ne malo. Gospod, ki mi je to povedal, mi je rekel, da moram jemati po 3 kapsule na dan. Takrat sem bila še študentka in me ta pregled ni kaj dosti zanimal. Seveda sem šla tja, ker je to bilo darilo, nesramno od mene ni bilo, če tega ne bi naredila.
Vendar ne vem, v kakšnih občutkih sem jaz takrat bila, prav nič me ni zanimal ta pregled. Za domov sem dobila mapo, v kateri je napisano vse, kaj moram jesti, kateri hrani naj se izogibam in koliko omega 3 kapsul moram jemati. To je bilo čisto nasprotno temu, kako sem jaz živela, kajti jaz sem živela čisto drugače. V življenju, če sem pojedla 3 ribe, je veliko. Enostavno nisem imela rada rib in priznam, takrat tudi po omega 3 kapsule nisem šla, ker zadeve nisem jemala resno.
Po par letih pa sem jaz našla to mapo, ki mi jo takrat tisti gospod dal. Ravno dovolj let je minilo, ko sem se jaz začela posvečati prehrani in ta mapa mi je prišla še kako prav. Seveda sem prvo videla, ko je bilo napisano, da moram uživati omega 3, tega sem se kasneje tudi spomnila, kako zelo mi je gospod to svetoval. Tako sem odšla v lekarno in nabavila omega 3, točno te, ki mi je on svetoval. Takrat sem bila res vesela teh zapiskov, ker se nisem počutila dobro in sem vedela, da moram nekaj spremeniti pri prehrani, tako sem se odločila, da bom upoštevala točno te nasvete, ki so bili podani v tej mapi, ker sem vedela, da se tičejo prav mene in so zapiski narejeni na podlagi moje krvne skupine, še danes uživam omega 3 in lahko samo povem, da ne vem, kaj sem čakala toliko let.…
Pred nekaj časom, so se mi začele pojavljati prebavne težave. No, saj še sama točno ne vem, enostavno me je začelo boleti okoli pasa in trebuh. Vedela sem, da ne bom prav nič naredila, če grem do zdravnika in da je najboljše, da se pozdravim sama. To so bile čudne bolečine, takšne, da jih včasih nisem znal niti opisati, ko me je fant vprašal, kako se počutim.
Že ob prvih toplih dneh se s kolegico vsaj dvakrat na teden odpraviva v sosednjo Italijo, kjer se zapeljeva do Devina, da bi sprožile melanin na toplem soncu. To je prekrasno majhno obmorsko mestece, ki ni preveliko in ima čisto malo pristanišče. Tam je mali košček zemlje oziroma kamniti del, kjer se največkrat sončimo. Kar nekaj se nas nabere že aprila, včasih srečamo tudi katerega znanca ali soseda, saj je ta delček zemlje res čudovit, miren in primeren za sproščanje. Osebno se rada sončim zato, ker mi je všeč porjavela koža. Na žalost pa moja koža ne vsebuje veliko melanina, zato nisem nikoli črna ali vsaj lepo rjava. Paziti morem tudi, da se ne sončim, ko je sonce najbolj močno in da uporabljam dovolj močen zaščitni faktor kreme, saj me sonce rado opeče. Ja to imajo prednost tisti, ki imajo melanin bolj prisoten oziroma imajo več zaščitnega pigmenta. Zato imamo čisto dovolj časa, če se proti morju odpraviva po končani službi. Večinoma je to okrog 16h, pa najlepše je ostati do sončnega zahoda, če nam čas dopušča. Vmes malo poklepetamo, preberemo kakšno dobro knjigo in čas kar beži. Kar naenkrat je večer in se morava s prijateljico vrniti domov, da se pripraviva za naslednji dan. 